Predlog ogroža nadzor nad prometom semenskega krompirja, sproža razpravo med zainteresiranimi stranmi v industriji krompirja
Ricardo Ortega poroča o ključni odločitvi, s katero se sooča Evropski parlament, saj zakonodajalci razmišljajo o predlogu, ki bi lahko pomembno vplival na industrijo krompirja. Predlagane spremembe Uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, o katerih bo glasovalo v tednu od 22. aprila, so vzbudile zaskrbljenost tako med organizacijami za trgovanje s krompirjem kot kmetijskimi strokovnjaki.
Evropsko združenje za trgovino s krompirjem (Europatat) je izrazilo zaskrbljenost glede osnutka poročila o rastlinskem reprodukcijskem materialu in poudarilo morebitne negativne posledice za trg semenskega krompirja v EU. Predlagane spremembe bi omogočile neomejeno kroženje semenskega krompirja po vsej EU, mimo regulativnega nadzora in bistvenega fitosanitarnega nadzora.
Fernando Alonso Arce, agronomski inženir in svetovalec, poudarja ključno vlogo regulativnega nadzora pri blaženju širjenja bolezni v pridelku krompirja. Za razliko od drugih pridelkov lahko krompir služi kot prenašalec številnih bolezni, zaradi česar je strog nadzor bistvenega pomena za varovanje zdravja pridelka.
Posledice presegajo zdravje pridelka, saj predlagana deregulacija predstavlja izziv za podjetja, ki se ukvarjajo z gojenjem krompirja. Z odpravo regulativnega nadzora obstaja tveganje nepooblaščenega razmnoževanja in distribucije zaščitenih sort krompirja, kar ogroža pravice intelektualne lastnine in komercialno sposobnost preživetja.
Peter Ton, predsednik Europatatove komisije za semena krompirja, poudarja morebitne posledice nereguliranega gibanja semenskega krompirja v EU. Opozarja na pojav nenadzorovanega vzporednega trga, ki spodkopava prizadevanja za spodbujanje trajnosti in inovativnosti v industriji krompirja.
Medtem ko Evropski parlament razpravlja o predlaganih spremembah, zainteresirane strani pozivajo k ponovnemu premisleku, da bi ohranili celovitost trga s semenskim krompirjem in podprli regulativne standarde. Vzpostavitev ravnotežja med liberalizacijo trga in zdravstvenim stanjem pridelka ostaja najpomembnejša, saj zagotavlja trajnostne in odporne prakse gojenja krompirja po vsej EU.