Pred kratkim je bil na pobudo Kongresa republike razglašen zakon št. 31920, katerega cilj je »promocija in spodbujanje agroindustrijske dejavnosti pridelave krompirja z namenom spodbujanja ponudbe različnih proizvodov, pridobljenih iz »To je za različne trge, kot tudi spodbujanje njegovega izvoza, s čimer se ustvari večja dobičkonosnost pridelovalcev krompirja.« Navedeno je, da bo za pripravo predpisov na voljo obdobje 120 dni.
Na splošno so omenjena naslednja področja delovanja: tehnična pomoč pridelovalcem krompirja; certificiranje semena krompirja; kampanje za razširjanje in identifikacijo trga; spodbujanje programov financiranja industrializacije krompirja.
Po podatkih MIDAGRI je v kampanji 2021–2022 skupna proizvodnja krompirja znašala 6 milijonov ton. Po istem viru se 5.2 % zaloge krompirja porabi kot vložek za industrijsko dejavnost (krompirjevi kosmiči za cvrtje, beli chuño, kuhana in dehidrirana krompirjeva moka, pripravljen zamrznjen krompir).
V zadnjih letih so trije segmenti trga krompirja nekoliko napredovali pri razvoju in trgovini s predelanimi proizvodi. Temelji na avtohtone (obarvane) sorte, čips zdaj tržijo in prodajajo različna podjetja na lokalnem in mednarodnem trgu, pred kratkim pa je na trg uvedena vodka na osnovi avtohtonih sort (obstajata vsaj dve blagovni znamki). ki se večinoma usmerjajo na tuje trge. z rumene sorte (Tumbay in Peruanita), olupljen, predhodno kuhan in zamrznjen izdelek se že več let izvaža na perujske trge v tujini.
V belem krompirju segmentu poleg kosmičev, ki že nekaj let uporabljajo lokalne bele sorte, nekatere perutninske verige zdaj predelujejo zamrznjen predocvrt krompir z lokalnimi surovinami. K zgornjemu moramo dodati še beli chuño (tunta) katerih proizvodnja in predelava (ki je bila posodobljena) je skoncentrirana v južnih gorah, dobršen del pa se izvozi v Bolivijo. Na koncu lahko omenimo še nekatere obrtniške izdelke, ki se umeščajo na regionalne trge (na primer sušen krompir kot osnova za karapulkro, tokoš, med drugim).
Kljub temu napredku še vedno ne moremo trditi, da obstaja konkurenčna kmetijska industrija, ki temelji na krompirju. Obstaja nekaj predelovalnih obratov za beli in naravni krompirjev čips, vendar v primeru predocvrtega/predkuhanega zamrznjenega krompirja še vedno ni velikih obratov (večji del predelave poteka prek pogodbenih služb).
V tem okviru se zastavlja vprašanje, ali lahko nedavno objavljeni zakon pripomore k razvoju tega agropodjetja. Točka, ki pritegne pozornost, je, da se osredotoča predvsem na ponudbo in zanemarja samo predelavo, ki je ključna za pridobivanje izdelkov s kakovostjo, ki jo zahtevajo različni trgi (vprašanje financiranja brez navedbe, kaj lahko obsega). Pristop bi moral biti usmerjen v spodbujanje inovacij v celotni verigi proizvodnje, predelave, trženja in potrošnje, tako da zasebne iniciative na tovrstne naložbe gledajo pozitivno.
Prav tako bi morali razmišljati o raziskavah in razvoju različnih predelanih proizvodov, ki temeljijo na zahtevah trga. Omenimo lahko na primer: zdrave prigrizke z naravnimi začimbami, slaščice, pekovske izdelke brez glutena, funkcionalne pijače (energijske pijače ali hranljivi napitki), instant živila (juhe ali pireji na osnovi obarvanega krompirja), naravni kozmetični izdelki, izdelki za industrijo pijač (izkušnje z vodko kot referenco), krompir, pripravljen za kuhanje, biorazgradljivi izdelki (vrečke).
Čeprav je res, da so možnosti široke, bi lahko kratkoročno predlagali posebne cilje za izboljšanje sedanjega razvoja in predelave proizvodov, ki temeljijo na avtohtonih sortah (kamor sodijo rumene sorte) in videli, kako bi lahko posodobili segment krompirja. za piščančje tovarne, kjer je treba še veliko izboljšati tako na ravni proizvodnje, komerciale kot predelave. Ko bodo predpisi za ta zakon pripravljeni, jih je treba razmišljati z logiko vrednostnih verig, da se zagotovijo trajnostni posegi v različne člene.
Nazadnje se moramo izogniti enakim napakam izkušenj, ki so poskušale spodbujati agropodjetništvo na podeželju, kjer se kljub zanimivim začetnim napovedim niso prenesle v konkretne posege. Omenimo lahko dva primera.
Avgusta 2021 je bil objavljen zakon o industrializaciji kmetijstva (zakon št. 31339), ki je predlagal razvoj nacionalnega načrta za konkurenčnost kmetijske industrije (COMPEAGRO), pri katerem do zdaj ni znanega napredka. Drug primer je zakon o spodbujanju proizvodnih dejavnosti na visokoandskih območjih, zakon št. 29482 (2008), ki je želel spodbujati kmetijsko industrijo na podeželju (za podjetja, ki se nahajajo nad 3,200 metri nadmorske višine) in prav tako ni dosegel konkretnih rezultatov. Upajmo, da bo tokrat drugače in da bodo predpisi temu zakonu dali pozitiven pomen.