Študija je bila izvedena v okviru programa Prioriteta 2030. Znanstveniki z Oddelka za biokemijo in biotehnologijo Inštituta za biologijo in biomedicino (IBBM) UNN so dokazali, da lahko gliva iz rodu Phialocephala (Phialocephala fortinii) postane osnova za učinkovito in varno biognojilo. Fiksira se v koreninah pridelkov vresja (brusnice, brusnice, borovnice) in oskrbuje rastline z naravnim fosforjem iz zemlje. Gliva iz tal "potegne" hranila, ki so bila prej nedostopna gostiteljskim rastlinam. Takšna simbioza je varna za pridelke, ne bo povzročila okužbe, – je dejal avtor študije, asistent na oddelku za biokemijo in biotehnologijo IBBM UNN. NI Lobačevski Vjačeslav Mihejev. Znanstveniki so izvedli poskus na rastlinah brusnic. Pri eni so bile dodane glivice, druge pa so ostale neokužene. Kot rezultat opazovanj se je izkazalo, da pri gojenju z glivo P. fortinii brusnice povečajo stopnjo rasti, kopičenje biomase in fosforja. Poleg tega so znanstveniki z Univerze Lobačevskega prvič opisali celoten mehanizem interakcije glive z rastlino: od prodiranja glive v korenino in nastanka simbioze do specifičnih indikatorjev povečanja oskrbe rastline s fosforjem. tkiva. Razpoložljivost fosfatnih gnojil v svetu je tako neenakomerna, da je včasih njihova uporaba nerentabilna. Ko pridejo v tla, se fosfati vežejo s kovinami in se spremenijo v rastlinam nedostopno obliko, ki se kopiči v tleh kot balast. Hkrati se tradicionalna mineralna gnojila črpajo iz neobnovljivih virov in jih bo nekega dne preprosto zmanjkalo. Vse to naredi biološka gnojila na osnovi gliv iz rodu Phialocephalus obetavna za kmetijstvo,« je dejal Vjačeslav Mihejev. Študija je bila izvedena v okviru izvajanja programa Prioriteta 2030. Rezultati so objavljeni v mednarodni mikološki reviji Journal of Fungi.