O Indeks cen hrane FAO* (FFPI) januarja 131.2 v povprečju znašal 2023 točke, kar je 1.1 točke (0.8 odstotka) manj kot decembra, kar pomeni 10. zaporedni mesečni padec.
S tem zadnjim padcem je indeks padel za 28.6 točke (17.9 odstotka) od vrha, ki ga je dosegel marca 2022. Padec indeksa v januarju so povzročili padci indeksov cen rastlinskih olj, mlečnih izdelkov in sladkorja, medtem ko so indeksi žita in meso je ostalo večinoma stabilno.
O Indeks cen žit FAO januarja v povprečju znašal 147.4 točke, kar je le malenkost (0.1 odstotka) več kot decembra in 6.7 točke (4.8 odstotka) nad ravnjo pred enim letom. Med pomembnejšimi žiti sta se januarja svetovni ceni podražili riž in koruza, pocenili pa ječmen in pšenica.
Mednarodni riž cene povečala za 6.2 odstotka na mesečni ravni, pod vplivom manjše razpoložljivosti, močnega lokalnega povpraševanja v nekaterih azijskih državah izvoznicah in gibanja menjalnih tečajev.
Svetovne cene koruze so se prav tako zvišale, čeprav malo (0.5 odstotka), predvsem pod vplivom močnega povpraševanja po izvozu iz Brazilije in zaskrbljenosti zaradi sušnih razmer v Argentini, kar je izravnalo trend padanja izvoznih cen v ZDA ob počasni prodaji.
Med ostalimi strnimi žiti so se svetovne cene sirka rahlo zvišale (0.9 odstotka), predvsem pod vplivom moči na trgih koruze in nižje proizvodnje v Združenih državah Amerike, največji svetovni izvoznici, medtem ko je upad cen ječmena (1.0 odstotka) odraz prelivanje s svetovnega trga pšenice.
Medtem so se mednarodne cene pšenice januarja znižale že tretji mesec zapored, in sicer za 2.5 odstotka, saj so se svetovne zaloge povečale z večjo proizvodnjo od predhodno ocenjene v Avstraliji in Ruski federaciji.
O Cena rastlinskega olja FAO Indeks je januarja v povprečju znašal 140.4 točke, kar je 4.2 točke (2.9 odstotka) manj kot v mesecu prej in je skoraj 25 odstotkov pod ravnjo pred letom dni. Znižanje je posledica nižjih svetovnih cen palmovega, sojinega, sončničnega in repičnega olja.
Januarja so se mednarodne cene palmovega olja znižale že drugi mesec zapored, kar je v veliki meri vplivalo umirjeno svetovno uvozno povpraševanje, saj so glavni uvozniki v zadnjih nekaj mesecih obnovili svoje zaloge.
Svetovne kotacije sojinega olja so prav tako zmerno padle, kar je bilo povezano s počasnim uvoznim povpraševanjem zaradi nekonkurenčnih cen v primerjavi s cenami drugih rastlinskih olj, pa tudi z izboljšanimi vremenskimi razmerami v Argentini v zadnjem času, kar je povečalo možnosti za proizvodnjo. Pri sončničnem in repičnem olju so se mednarodne cene znižale zaradi obsežne svetovne izvozne ponudbe.
O Indeks cen mlečnih izdelkov FAO januarja v povprečju znašal 136.2 točke, kar je 2.0 točke (1.4 odstotka) manj kot decembra in dosegel najnižjo raven v 12 mesecih. Padec v januarju je odraz nižjih mednarodnih cen masla in mleka v prahu.
Svetovne cene masla so padle že sedmi mesec zapored, kar je bilo podprto z umirjenim uvoznim povpraševanjem po dolgoročnih dobavah po prevladujočih cenah, ki izhaja iz tržnih pričakovanj, da bodo cene še padle, in povečane dobave iz Oceanije.
Medtem so mednarodne cene polnomastnega mleka v prahu padle zaradi manjšega povpraševanja vodilnih uvoznikov in povečane dobave iz Nove Zelandije, kljub sezonsko zmanjšani proizvodnji mleka. Znižale so se tudi cene posnetega mleka v prahu, predvsem zaradi umirjenega svetovnega povpraševanja.
Nasprotno pa so se svetovne cene sira rahlo zvišale, kar je posledica okrevanja gostinskih storitev in maloprodaje v zahodni Evropi po novoletnih praznikih ter valutnih gibanj.
O Indeks cen mesa FAO* je januarja v povprečju znašal 113.6 točke, kar je malenkostno znižanje (0.1 točke in 0.1 odstotka) od decembra, s čimer se je zmanjševanje nadaljevalo že sedmi mesec zapored, vendar je še vedno ostalo 1.5 točke (1.3 odstotka) nad ravnjo leto prej.
Januarsko znižanje indeksa so podkrepile nižje svetovne cene perutninskega, govejega in prašičjega mesa. Svetovne cene perutninskega mesa so se še dodatno znižale, saj je globalna izvozna ponudba vodilnih dobaviteljev kljub razširjenim izbruhom ptičje gripe še naprej presegala uvozno povpraševanje.
Medtem so cene prašičjega mesa nekoliko padle zaradi velikih zalog prašičev, pripravljenih za zakol, zlasti v Braziliji in Združenih državah Amerike, ter manjšega uvoza Kitajske od pričakovanega pred pomladnim praznikom.
Prav tako so se mednarodne cene govejega mesa znižale s povečano ponudbo goveda, pripravljenega za zakol, predvsem v Oceaniji. Nasprotno pa so se cene ovčjega mesa zvišale zaradi večjega uvoznega povpraševanja, ne glede na povečan obseg zakola v Avstraliji.