Pobuda za pesticide zahteva prepoved sintetičnih pesticidov v Švici in prepoved uvoza hrane, proizvedene s pesticidi. O njem se bo glasovalo šele prihodnje leto, vendar se o tem že razpravlja.
Združenje kmetov in različna združenja živilske industrije so pripravili strokovno poročilo o ekonomskem vplivu pobude, ki jo je pripravil Charles Gottlieb z univerze St. Gallen. S tem sklepamo, da bi švicarsko kmetijstvo pridelalo 30 odstotkov manj hrane. Delež lokalnih kmetov v oskrbi s hrano v Švici bi s 60 odstotkov danes padel na 42 odstotkov.
Razlog za ta upad je, da ima ekološko kmetovanje na isti površini manj pridelkov kot na tradicionalnih kmetijah. Avtorji so te podatke prenesli na pobudo za izračun vpliva na donose. "To je najboljša možna predpostavka," pravi avtor študije Charles Gottlieb. Poudarja, da nikjer ni bilo nobene opredelitve, kaj so sintetični pesticidi, česar želi pobuda prepovedati. Toda v ekološkem kmetovanju so prepovedane.
Manj krompirja in svinjine
Glede na študijo razlika v donosu ni enaka pri vseh proizvodih. Pomemben je za krompir ali prašiče, majhen pa za žita in govedino. Ekološko živinoreja potrebuje več travinja, kmetije pa imajo 23 odstotkov manj živali na hektar, kar bi zmanjšalo proizvodnjo.
Poleg tega, če bi ga morali proizvajati brez pesticidov, ne bi bilo več smiselno gojiti nekaterih živil. Glede na študijo bi pobuda močno zapletla oskrbo s sladkorno peso, sadjem, vinsko trto, zelenjavo in krompirjem ter svinjino. Na proizvodnjo mleka in žit skorajda ne bi vplivali.
Pobuda ne prinaša ekološkega kmetovanja
Pobudniki na zahtevo pišejo, da njihova pobuda ne bi pomenila prehoda na ekološko kmetovanje. "Iniciativa za pesticide želi samo odpraviti sintetične pesticide," pravi Natalie Favre, tiskovna predstavnica iniciativnega odbora. Ekološko kmetovanje je bolj omejevalno kot pobuda in prav tako prepoveduje uporabo sintetičnih gnojil in antibiotikov. Gnojila bi imela velik vpliv na donos. Vendar so ti ostajali dovoljeni kot antibiotiki.
Študija zavzema drugačno stališče: pobuda predvideva prepoved vseh sintetičnih pesticidov in s tem celo presega organske standarde. Avtorji se sklicujejo na sporočilo Zveznega sveta. Piše, da pobuda vpliva tudi na mikrobne in encimske sinteze. In naravne snovi se proizvajajo tudi sintetično, ker so preredke. Ti bi bili s pobudo prepovedani, na primer feromoni. Tako gledano bi bila izguba zaslužka lahko še večja.
"Izpad bi lahko nadomestili z manj odpadne hrane." Natalie Favre, pobudni odbor
Pobudniki pričakujejo tudi izgubo zaslužka. Dolgoročna študija raziskovalnega inštituta za ekološko kmetovanje, ki ji je blizu, predpostavlja 20-odstotni padec pridelka. "Ta neuspeh bi lahko zlahka nadomestili z zmanjšanjem živilskih odpadkov, ki predstavljajo 30 odstotkov celotne proizvodnje," pravi Favre. NADALJUJ PO OGLASU
Poleg tega študija predpostavlja, da se kmetijstvo ne bo spremenilo. "Študija spregleda prehod s kmetijskih zemljišč na večjo proizvodnjo za ljudi, razvoj novih kmetijskih tehnik, raziskave, inovacije in preprečevanje nastajanja odpadkov," pravi Favre. Študija zavzema drugačno stališče: ker imajo ekološke kmetije v povprečju petkrat večje izgube kot običajne kmetije in se te izgube kompenzirajo z neposrednejšimi plačili, bi pobuda poslabšala donosnost švicarskega kmetijstva.
V nereprezentativni raziskavi živilske industrije študija opredeljuje tudi dodatne stroške za podjetja, da izpolnjujejo higienske standarde brez pesticidov. Ker bi bil uvoz hrane, izdelane s sintetičnimi pesticidi, prepovedan, se podjetja, ki na primer predelujejo kavo ali kakavova zrna, bojijo pomanjkljivosti. Prepoved uvoza bi lahko bila tudi v nasprotju z obstoječimi sporazumi o prosti trgovini.