V enem tednu se je cena krompirja na prostem trgu zvišala za najmanj 30 evrov na 200 evrov za tono. Po besedah nizozemskega strokovnjaka za trg krompirja Keesa Maasa smo po 15 letih prešli s trga, ki temelji na ponudbi, na trg, ki temelji na povpraševanju. V Belgapomu pravijo, da je še nekoliko prezgodaj za ta sklep, čeprav je jasno, da je na trgu gibanje.
Prvič po 15 letih
Tudi Christophe Vermeulen iz Belgapoma, strokovnega združenja za belgijsko trgovino in predelavo krompirja, je bil prejšnji petek šokiran, ko se je kotacija Belgapoma nenadoma dvignila na 200 evrov na tono. "Jasno je bilo, da je dvig cen neizbežen," pravi v pogovoru za VILT. "Ampak nisem pričakoval, da bo povečanje tako pomembno, pravzaprav relativno zgodaj v sezoni."
Na Nizozemskem, kjer so cene prostega trga še vedno pod belgijsko ravnijo, na gibanje na belgijskem trgu krompirja gledajo sumljivo. »V zadnjih 15 letih še nikoli nisem videl, da bi se trg krompirja spremenil tako hitro kot v zadnjih treh mesecih,« pravi Kees Maas, direktor nizozemske skupine DCA, ki je specializirana za tržne analize in obvladovanje tveganj na kmetijskih trgih.
V mnenje o Boerenbusinessu , spletni strani DCA z novicami, sklepa, da se je trg krompirja razvil iz trga, ki ga poganja ponudba, v trg, ki temelji na povpraševanju. »Leta so imeli predelovalci krompirja v EU4 (Nizozemska, Belgija, Nemčija in Francija) na voljo več kot dovolj krompirja. Vedno so rasli več, kot so potrebovali. Tako so držali roko na volanu,« pravi Maas. »Toda tudi v času korone so predelovalci še naprej gradili na svojih tovarnah. Samo v zadnjih dveh letih je bilo dodanih 750,000 predelovalnih zmogljivosti.«
Prelomna točka je dosežena
Ko je več predelovalnih zmogljivosti in večje povpraševanje po krompirju, kot ga pridelujejo v EU4, je po njegovem prepričanju dosežena prelomna točka. Ta učinek je bil lani okrepljen s krčenjem površin za 6 odstotkov in nihajočim pridelkom zaradi intenzivne pridelave in čedalje večjih vremenskih ekstremov.
Maas je prepričan, da se bodo površine v EU4 v prihodnjem letu morale povečati za 12 do 15 odstotkov, da bodo zadostile povpraševanju po krompirju. Nekaj, kar se mu zdi malo verjetno. "Kje naj se goji ta krompir?" se sprašuje. »Zdi se, da Nizozemska nima prostora in kar precej pridelovalcev je odpadlo. Zdi se, da tudi rast ne prihaja iz Belgije. Navsezadnje so prilagoditve zbirne uporabe za mnoge flamske pridelovalce krompirja še dodatno otežile sezonske zakupe. Potem ostane le upanje v Franciji, novem krompirjevem raju za predelovalce v Evropi. Priložnosti so še vedno, toda visoka cena žita se zdi, da tudi tam dela ključ.
Nikoli nisem videl, da bi predelovalci tekmovali pri pogodbenih cenah. Vmesno zvišanje pogodbenih cen je bilo včasih smrtni greh, zdaj se je to zgodilo že dvakrat Kees Maas – direktor skupine DCA
Pridelovalci na čelu
Direktor DCA poudarja, da se živčnost predelovalcev povečuje. »Nikoli nisem videl, da bi predelovalci tekmovali pri pogodbenih cenah. Vmesno zvišanje pogodbenih cen je bilo včasih smrtni greh, zdaj sta dva nizozemska predelovalca medtem že zvišala cene svojih pogodb. Zdi se, da se vojna vodi za krompirček,« pravi Maas.
Prepričan je, da bodo pridelovalci končno spet prevzeli nadzor. »Sami določite, kakšni so vaši pogoji, sami se odločite, ali podpišete ali ne. Priložnosti so tam,« se sliši. Maas pridelovalcem svetuje, naj pustijo ob strani svoje strahove – po raziskavi DCA – največjo motivacijo za sklepanje pogodb v zadnjih 10 letih. »Bodite pametni, zberite deset kmetov in skupaj ponudite veliko količino trem različnim tovarnam in trgovcu. Presenečeni boste, kaj se takrat lahko zgodi,« je njegov nasvet.
Ponudba in povpraševanje v ravnovesju
V Belgapomu se zavedajo, da je bilo v zadnjih tednih na trgu krompirja veliko gibanja. Toda po besedah izvršnega direktorja Christophea Vermeulena je govoriti o spremembi s trga, ki temelji na ponudbi, na trg, ki temelji na povpraševanju, še nekoliko prezgodaj. "Raje bi rekel, da sta ponudba in povpraševanje postali bolj uravnoteženi in potem se lahko živčnost poveča." Po njegovih besedah je bilo že nekaj časa jasno, da gremo v sezono z višjimi cenami na prostem trgu, a v njegovih očeh je še vedno v oči, da se že v začetku februarja kotira 200 evrov za tono.
Vermeulen je tudi slišal, da so pridelovalci krompirja zaradi teh razmer na trgu in močno povečanih proizvodnih stroškov manj nagnjeni k sklepanju pogodb. »Vendar so naši člani naredili vse, da bi bistveno zvišali pogodbene cene. Povečanje na 15 do 20 odstotkov ni izjema,« pravi. Po njegovem mnenju spremenjena zakonodaja, ki otežuje sklepanje sezonskih najemov, nima neposrednega vpliva. "To bi lahko bilo tako od prihodnjega leta. A o teh spremembah glede sezonskih najemov še ni bilo zadnje besede. Tudi v Agrofrontu s tem niso prav nič zadovoljni.«
Če si trgovci še vedno želijo lokalne, kakovostne izdelke, bodo morali resno razmisliti. V tej zgodbi imajo v glavi več kot kilogram masla Christophe Vermeulen – izvršni direktor Belgapom
Med kladivom in nakovalom
Tako kot preostala predelovalna industrija so tudi predelovalci krompirja med kladivom in nakovalom, pravi predsednik uprave Belgapoma. »Naši člani zelo težko prenesejo povečane stroške surovin, energije, plač itd. To je zelo težka zgodba,« se sliši.
Vermeulen poziva trgovce, naj prevzamejo svojo odgovornost. »Promocije z oderuškimi popusti se morajo ustaviti. Če še vedno želijo lokalne, kakovostne izdelke, bodo morali premisliti. Maloprodaja ima v tej zgodbi več kot kilogram masla na glavi,« izraža razočaranje.
Med drugim se sklicuje na akcijo Lidla, ki trenutno poteka. »Lidl trenutno prodaja XXL vrečke čipsa po 0.50 evra za kilogram. Razvrščeno, oprano in zapakirano, s tem nihče ne more zaslužiti, kajne? Maloprodajni sektor pritiska na dobavitelje, da sodelujejo v takih promocijah, sicer bodo vrženi ven." Po Vermeulenovih besedah je treba nujno odpraviti te nepoštene poslovne prakse.
vir: Kmetijsko podjetje / lastno poročanje