Grožnja nastajajočih rastlinskih bolezni je postala pogostejša zaradi globalnega segrevanja in mednarodne trgovine. Črna noga in mehka gniloba krompirja, ki jo povzroča skupina bakterij iz družine Pectobacteriaceae in rodov Dickey in Pektobakterije so pomembne bolezni, ki povzročajo gospodarske izgube po vsem svetu. V Evropski uniji so regulirani nekarantenski škodljivci. Splošno znano je, da pet vrst povzroča simptome črne noge na krompirju, ki jih ni mogoče razlikovati med seboj. Že desetletja, P. atrosepticum je bil klasični bakterijski patogen semenskega krompirja v hladnih zmernih podnebjih Evrope in Severne Amerike, ki povzroča črno nogo. Vendar pa se je pred kratkim pojavilo več novih vrst, neznanih v severni Evropi, kot virulentnih patogenov. Ena od teh vrst je D.solani. Na Finskem, D.solani je bil prvič odkrit leta 2004 in je že več kot desetletje vzrok za velike izbruhe črne noge na Finskem. Finska je ena od petih držav v Evropi (Nemčija, Anglija, Irska in Azorski arhipelag na Portugalskem), ki imajo status visoke stopnje za pridelavo semenskega krompirja. Utemeljitev statusa visoke stopnje je obveznost izvajanja strogih ukrepov za ohranjanje čistega območja pred vdorom nevarnih škodljivcev in povzročiteljev bolezni krompirja. Nekateri od teh ukrepov vključujejo nadzorovan uvoz semenskega krompirja na ta območja, uporabo certificiranega semena visokega razreda za pridelavo krompirja v coni in zmanjšanje števila polj (območij) s krompirjem za hrano na določenih lokacijah visoke stopnje.
Učinkovito omrežje in sodelovanje, vzpostavljeno med finskimi podjetji za uvoz in pridelavo semenskega krompirja ter podjetji v tujini, ki izvažajo sorte semen na Finsko, je igralo ključen regulativni sistem, ki je pomagal preprečiti nadaljnje širjenje D.solani na Finskem, saj je na splošno prosta trgovina (uvoz/izvoz) glavna pot vnosa črne noge Pectobacteriaceae na novo ozemlje.
Referenca: Degefu, Y. (2024). Nauk o nastanku, širjenju in zatonu Dickeya solani, virulentnega bakterijskega povzročitelja krompirjeve črne noge in mehke gnilobe na Finskem. Journal of Phytopathology, 172, e13282. https://doi.org/10.1111/jph.13282
